Lahkih nog na 14. Ljubljanskem maratonu!
26.10. 2009, avtor: Tanja Oberdank
Preberite, kako je maraton doživljala Tanja, članica ekipe Zlata leta, ki se je v nedeljo soočila z 21-kilometrsko razdaljo.
14. Ljubljanski maraton v sliki >>
Pa smo se uspeli še v živo predstaviti sotekačem in navijačem ob trasi maratona. Odeti v nova oblačila (tisti, ki smo bolj zmrznjene sorte, samo v majice, drugi v komplet) smo se postavili na štart za 21 kilometrsko razdaljo. Reka tekačev nas je ponesla na pot proti cilju. Takorekoč je šlo za tek 4 občin, kajti iz Centra smo se po polžje premaknili proti Viču, nato požirali cesto skozi Dravlje, kjer je Ana z ragljo navijala in glasno vzklikala za naju z Mirčem (moj mož si je vzel čas, da si je ogledal še prijateljevo dojenčico v vozičku), sledili so km do moje Šiške, kjer mi je celo asfalt deloval bolj domače, pa še sosedje, ki so navijali ob progi so dodali malo adrenalina.
Še sreča, da so strnili svoje vrste in me ni zamikalo zaviti proti domu. Letošnja trasa je šla čisto blizu in močna volja je bila potrbna, da nisem obupala nad sabo in zmogla preboj do Bežigrada. Tu na prehodu iz moje občine me ja ujela manjša kriza, a so me vzpodbudne besede Dane in njenega vzporednega teka z besedami “saj ti to zmoreš, saj si hitra”, ko sem imela občutek, da stopicam na mestu, prebudile iz razmišljanja, da sem bedna.
Potem mi je še nekdo od sotekačev na ovinku vzpodbudno prebral napis na hrbtu: Dajmo Zlata dekleta, no mislim leta! Pa še naš fotograf, ki nas je čakal tam v zasedi ( bili smo namreč trije Zlati na 21 km preizkušnji) in dal mojemu teku krila z medklici: Gremo, Zlata leta.com! No, pa sem le nekako uspela držati varnostno razdaljo za svojim možem , tako da sem ga imela na očeh, da mi ne bi preveč ušel.
Veliko laže je biti črka na papirju ali tekačica na spletu, ko pa se v živo na ogled postaviš, je pa čisto druga zgodba - odgovorna stvar. Tečeš, gledaš noge pred sabo, opazuješ oznake ob poti in odštevaš km do cilja. Tu pa tam še kak klic komu, ki te ne opazi v tej nepregledni množici, češ: poglej tukaj tečem, tu sem, še sem živ! Potem pa tisti dolgi 4 km ravnine tam od Ruskega carja pa do Centra. Tam pri Mercatorju z očmi iščem Majo, ki me ponavadi tam čaka, tokrat je ne vidim. Sem kar malo žalostna!
Pa me spravi v dobro voljo in me navda z energijo moja Šiškarca Petra, ki s kolesom pri Gospodarcu navija, pa še Mihevčeve dekline so spet tam - naredile so premik iz Šiške. No pa dajmo, to bomo pa že še zmogli! Na predzadnjem ovinku moji zvesti iskrivi navijačici in potem še samo zavoj do cilja. Teči doma med svojimi je res posebno doživetje, to da te poznajo ima svojo ceno. Daš vse od sebe, tudi takrat ko se ne počutiš dobro, kajti adrenalin naredi svoje. Ljubo doma, kdor maraton tam ima! Z veseljem sem pričakala na tribuni vse znance, ki so premagali 42 km na Lj. maratonu in prepevala s Tabuji - lahko sem srce!
Dan je bil res prekrasen, temperature idealne, družba super, sami isto misleči in z enakim ciljem - priti do cilja.
Prepričana sem bila, da mi bo, glede na treninge prej, šlo bolj tekoče od nog. Pač pride tak dan, ko se ti sestavijo puzzli v sliko, kak dan gre pa malo težje. Ta oktober z mano ni bil dober, vseskozi me je bombardiral z nahodom, bolečim grlom pa v noči pred maratonom še z bolečim ušesom ali zobobolom - še detektirati nisem mogla bolečine od silnega vznemirjenja pred tekom.
Pa sem kljub vsemu preživela. Popoldam stopim do zdravnice, da me pozdravi, saj moram biti kot nova, kajti v nedeljo štartam na maratonu v New Yorku, to pa ni šala. Tam moram zdržati do bridkega konca poti, kajti tam bom daleč od doma in daleč od vaših oči ter vzpodbude. Upam, da mi bo uspelo premagati svoj 7 maraton z nasmehom in lahkih nog, kot se za nekoga v dresu babice Zlatke spodobi!
déli & shrani:
ključne besede: ljubljanski maraton • tanja oberdank • tekaška ekipa zlata leta
povejte svoje mnenje:
* polja označena z zvezdico so obvezna
26.10. 2009 ob 14:19
Tanja, čestitke! Ko sem bral tvoje doživljanje, sem se tudi sam še enkrat prestavil na mojo traso (Poletov tek). Res je lepo slišati kak znan glas med publiko, ti da kriiila.
Za New York pa ne skrbi. Prepričan sem, da ti bo uspelo. Mi bomo že kak dan pred startom začeli pošiljati vzpodbudne misli proti New Yorku in jih bomo razposlali na vse konce mesta, da te kakšna sigurno “zadene”.
26.10. 2009 ob 21:23
Vzpodbudne misli bodo letele tudi iz Vitalkinega portala. Že slišim: daaaajmo Taaaaaaanja!